ŽITNA PEPELOVKA - BLUMERIA GRAMINIS  SPEER (SIN. ERYSIPHE GRAMINIS  DC.)

Gostiteljske rastline

Okužuje gojene in samonikle vrste iz družine Poaceae (trave). Gliva okužuje predvsem ječmen in pšenico, redkeje rž in oves. Tudi tu je kot pri rjah močno izražena fiziološka specializacija. Vrsta se deli na več specializiranih form, ki lahko okužujejo le določene vrste žit oz. trav.

Bolezenska znamenja

Najprej so okuženi bazalni deli listov in stebla, ki so blizu tal ali se nanje naslanjajo (visoka zračna vlaga!). Na površju zelenih delov opazimo sprva majhne belkaste pajčevinaste lise. Te se pozneje zgostijo v belkaste do svetlosive kosmiče micelija. Le-ta raste površinsko, v rastlinsko tkivo pošilja le sesalne bradavice (havstorije). Kosmiči se med seboj združujejo, barva preide v rjavosivo. Rastline so videti, kot da bi jih posuli s pepelom. Gliva se širi od spodaj navzgor in ob ugodnih razmerah okuži tudi plevice.

Okužene plevice ne opravijo svoje vloge pri polnjenju zrn. Zgodaj okužene rastlinice se sušijo, predčasno dozorevajo, zrna ostanejo drobna in zgubana. Proti koncu vegetacije se v vatastih kosmičih oblikujejo drobne črne točke, spolna trosišča (kleistoteciji).

Razvojni krog

Gliva prezimi v obliki spolnih trosišč (kleistotecijev) ali kot micelij na žitnih rastlinicah. Za prezimovanje imajo spolna trosišča obroben pomen. Preko leta se okužbe širijo z nespolnimi trosi (oidiji). Gliva okužuje pri temperaturah med 5 in 30 ^oC. Optimum je med 15 in 25 ^oC.

Optimalna zračna vlaga za kalitev oidijev je 100 %, vendar pa lahko kalijo v območju med skoraj 0 in 100 %. Za ta fenomen je odgovorna visoka vsebnost vode v oidijih (približno 75 %) in to, da je v celični steni kleistotecijev in oidijev veliko lipidov, ki preprečujejo izgubo vode.

Pojavlja se povsod, kjer gojijo strna žita. Hladno, vlažno in megleno vreme pospešuje razvoj bolezni. Ravno tako vsi dejavniki, ki povečujejo gostoto in nezračnost posevka.

Varstvo

Setev odpornih sort; uporaba foliarnih fungicidov, če je to gospodarno; podoravanje ostankov in samosevcev po žetvi; harmonično gnojenje, ker dušik pospešuje razvoj bolezni; ne sejemo blizu ozimnega in jarega posevka; redkejša in poznejša setev; kolobar.

Besedilo: Franci Celar